Jeseni smo medse na obisk povabili tabornike Rod Severni kurir iz Slovenj Gradca. Izvedeli smo, da taborniki veliko časa preživijo v naravi, tudi v gozdu.
Zato smo se tudi mi najprej odpravili v najbližji gozd, kjer smo si vzeli čas in se predali različnim zvokom in si podrobno ogledali vsak kotiček gozda. Počutili smo se prijetno, saj nas je obdajal mir in svež zrak.
Taborniki s svojimi spretnostmi izkoristijo vsakršno stvar iz narave. Naučili so nas izdelati nosilo. Poiskali smo dve daljši in malo debelejši trdni palici. Nanju smo nato pravilno položili šotorko in nosilo je bilo narejeno. Uporablja se lahko za prenašanje ranjenca ali težjega tovora. Preizkusili smo tudi mi in čisto zares nam ga je uspelo pravilno sestaviti! Naslednja naloga je bilo nabiranje vej, vejic, kamenčkov in kamenja. Vse to smo potrebovali kasneje, pri pripravi taborniškega ognja. Vse kar smo nabrali, smo lahko položili na nosilo in vsi skupaj smo se odpravili nazaj proti šoli. Pri šoli smo poiskali primeren prostor, ter pričeli s postavljanjem taborniškega ognja. Naučili smo se postaviti dva različna ognja. Eden se imenuje Lovski ogenj, drugi pa Piramida. Ogenj se namreč uporablja, da se ob njem ogrejemo ali pa na njem kaj skuhamo. Seveda pa nikoli ne smemo pozabiti, da je potrebno poskrbeti tudi za varnost, pravilno gašenje ognja in predvsem, da ognja ne smemo zakuriti sami, brez prisotnosti odrasle osebe. Prav tako ne smemo kuriti kjerkoli v naravi, temveč le tam in takrat, kjer je to dovoljeno.
Spoznali smo še ostalo taborniško opremo in pripomočke. Najbolj pomemben je seveda šotor, ki jim služi kot zaščita in dom v naravi. Zasilni šotor si lahko narediš iz samo ene šotorke. Ker nas je presenetil dež, smo jo hitro postavili in se skrili pred dežjem. Kadar pa nimamo časa počivati in moramo nadaljevati pot, si lahko naredimo kar palerino. S postavljanjem velikega šotora smo imeli kar nekaj težav. Za nas je bil res velik in potrebovali smo pomoč drug drugega. Naučili smo se, kako zelo pomembno je sodelovati med seboj in si pomagati. Za prijetno druženje, pa je potrebno upoštevati tudi taborniška pravila. In ko smo šotor končno postavili, smo zanj izbrali še ime. Izbrali smo ime riba in jo pred šotorom označili s kamenčki. In nato smo si zaslužili čisto pravi počitek v šotoru.
Kadar pa smo obiskovalci gozda, se moramo primerno obnašati. Zelo dobro poznamo gozdni bonton in skupaj smo ponovili, kako in zakaj se moramo ali ne smemo obnašati. Svoje znanje smo naslednji dan izkoristili za izdelavo opozorilnih tabel. Tudi na svojo varnost ne smemo pozabiti. Še posebej, da se ne izgubimo in se znamo pravilno orientirati. Taborniki imajo med seboj posebne znake, ki jim služijo kot sporočila. Nekaj smo se jih naučili in jih uporabili za igro. Čas je kar prehitro bežal in dogovorili smo se, da se kmalu spet srečamo.
In res! Ponovno smo jih povabili, saj so nas čakale čisto prave Jesenske olimpijske igre. Pripravili smo olimpijsko zastavo, določili vrste iger in njihova pravila ter se temeljito pogovorili o primernem športnem obnašanju. Tekmovanje je bilo zabavno in imeli smo se zares fino!
Maja Medved Kajzer,
učiteljica na Podružnični šoli Črneče