STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

Ogled gestapovskih zaporov v Dravogradu:

Nazadnje pa smo si ogledali gestapovske zapore. Ko smo prišli v eno od večjih celic, nam je vodič povedal dolgo, a na žalost resnično zgodbo o tem, kaj so delali z ljudmi v vojni in še vedno v nekaterih deželah mučijo ljudi na podoben način.

Meni je bilo najbolj kruto to, ko je v tistem času prišel stražar v celico z vrečko in je vprašal ljudi v celici, če ugotovijo, kaj ima v vrečki. Nihče si ni upal reči nič, ker če so povedali napačno, so jih pretepli, potem pa je stražar odprl vrečko in v njej je bilo polno človeških oči.

Ljudje, ki so bili zaprti v celicah, so bili »poskusni zajčki«, saj so na njih poskušali človeške zmogljivosti, da so jih zavili v klobčič in jih najprej potopili v ledeno mrzlo vodo, nato pa v vrelo vodo, na njih so poskušali tudi razna zdravila in podobno. Tisti ljudje, ki so bili zaprti v ječi smrti, so morali napol stati in napol sedeti, saj je bil strop zelo nizek na tleh pa je bila greznica; tisti ki so bili zaprti v tisti ječi, so bili v napol sedečem položaju včasih tudi 2 tedna.

Omenil nam je tudi eno gospo, ki se ji je posrečilo zbežati iz zapora. Vodič nam je zelo vneto in podrobno povedal, kaj se je dogajalo med vojno. Po moje se to ne bi smelo dopustiti, vendar kaj ko so vodilni tedaj to pustili, potem pa so še zbežali, to kar so naredili gestapovci partizanom, se ne bi mogli oddolžiti nikoli, ker so ti partizani in njihove družine zelo trpeli.

Emma Koren, 7. b

stran 21

OŠ Dravograd 2011