STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

Ustavil sem ga na razdalji 4 korakov. Ko je on dvignil svojo puško, sem nanj oddal iz moje MP kratek rafal, da se je zrušil večkrat zadet. To je bil bandit Johann Weigl iz Mežice. Ko sem streljal naprej in z ogla hiše prerešetal teren, je nedaleč od Wiegla stoječi bandit odvrgel svoj nahrbtnik in pobegnil. Prej omenjenega v grmovju ležečega prvega stražarja, ki je hotel zbežati preko roba ceste navzgor, je ustrelil en mož gestapa. To je bil začetek hudega boja s streljanjem. Na terenu raztreseni varnostni stražarji, kakor tudi v hiši in gospodarskem poslopju vgnezdeni banditi, so takoj sprejeli boj s streljanjem in so se trdovratno branili. Ko pa smo naš MG ogenj usmerili na skedenj in hišo in je bilo oboje obmetano še z ročnimi granatami, so se banditi samo še posamezno streljajoč umikali v jugozahodni smeri. Medtem sem jaz iz dobrega kritja izza hišnega ogla streljal na približno 20 do 30 korakov od mene oddaljene ležeče bandite. Večkrat so zakričali Hura, naprej, naprej in so držali pot pod ognjem. V to skupino sem vrgel štiri ročne granate. Med bojem je začelo goreti gospodarsko poslopje. Ko je nekaj mož spustilo živino iz hleva in jo odgnalo in je desno od jelke v neki izbi stanujoča dekla Magdalena Jamer zbežala, je streho hiše zajel ogenj in se je na suhi skodlasti strehi hitro razširil, nakar sta oba objekta popolnoma zgorela. Vsi domači niso mogli več pobegniti in so padli kot žrtve ognja. Med njimi zakonca Martin in Marija Saberčnik, oba sinova Martin in Matevž, hči Marija in snaha Uršula Saberčnik. Le-ti so brez dvoma med bojem dobili težke poškodbe, tako da hiše niso mogli več zapustiti.

Lastne izgube znašajo dva težko ranjena gestapovca (Rus Osim Konstantin in Friedor Bushanez) in Mstr. Luggauer, ki ga je granatni drobec ranil v levo očesno veko. Prva sta bila 24. 7. 1944 ob 0. uri po nudenju prve pomoči prepeljana v splošno bolnišnico v Wolfsberg.

stran 50

OŠ Dravograd 2011