16. 2. 2018 je prvo in drugo šolsko uro v šolski knjižnici potekal šolski parlament na temo »Šolstvo in šolski sistem«.

Učenci so aktivno participirali glede različnih vsebin, ki jih tema s področja šolstva zajema. Tako so imeli precej za povedati glede same vsebine in poteka pouka, izbirnih predmetov, nacionalnega preverjanja znanja, dolžine učne ure in odmorov, izrazili so tudi željo po večih urah športa. Zanimiva so bila tudi njihova poročanja o količini in obsegu domačih nalog, njihovi težavnosti in morebitni pomoči. Učencem se zdijo pisni preizkusi znanj precej obsežni in težavni, medsebojna učna pomoč pa pomemben dejavnik v procesu učenja. Omenjali so pomoč s strani učiteljev kot tudi medvrstniško učno pomoč. Učencem se zdi pouk s pomočjo digitalnih medijev zanimiv, prijeten, s pomočjo digitalnih učbenikov, delovnih zvezkov in zvezkov, pa bi bilo poskrbljeno tudi za manj težke šolske torbe. Učenci si želijo in pozdravljajo sodelovanje z zunanjim okoljem v smislu šol v naravi, obiska drugih delovnih organizacij in pouka v naravi. Želijo si tudi več različnih krožkov, predvsem na predmetni stopnji, raznih delavnic z različnimi vsebinami, šolske prireditve, pa bi bile po njihovem mnenju še bolj zanimive, če bi se upoštevala pestrost nastopajočih. Glede šolske prehrane izpostavljajo željo po večji pestrosti sadja in zelenjave ter večji izbirnosti jedilnika (več menijev - možnost izbire). Glede zagotavljanja varnosti na šoli predlagajo povečan videonadzor, ki bi marsikdaj bil v pomoč pri reševanju kraj in nasilja. Učenci so tudi opozorili na varne šolske poti in na pomen varnosti v okolici šole, predvsem v smislu raznih vremenskih nevšečnosti – sneg, poledica, ledene sveče na strehah, dež, spolzka tla…

Učenci menijo, da jih šola dobro pripravi na življenje v smislu obsega znanja s področja šolskih učnih vsebin, nekoliko manj pa v smislu praktičnih znanj, kot je na primer skrb za ravnanje z denarjem, vodenje lastnega gospodinjstva.

Učenci v obstoječem šolskem sistemu vidijo tako pozitivno kot negativno, se pa zavedajo dejstva, da se je potrebno vedno znova truditi in skušati stvari še izboljšati, dodelati oziroma spreminjati. To pa je že kar precejšen pokazatelj kritičnega razmišljanja o stvareh, ko skuša posameznik v obstoječem videti tisto, kar je dobro in nadgraditi tisto, kar še ni najboljše.

MENTORICA ŠOLSKEGA PARLAMENTA

dr. Vasja Žibret, univ. dipl. psih.