{"id":1433,"date":"2020-10-30T08:58:44","date_gmt":"2020-10-30T07:58:44","guid":{"rendered":"http:\/\/92.244.88.147\/wordpress\/?page_id=1433"},"modified":"2020-11-01T09:29:06","modified_gmt":"2020-11-01T08:29:06","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/zgodovina\/","title":{"rendered":"ZGODOVINA"},"content":{"rendered":"
\n

Uvod<\/strong><\/span>
Ime Osnovne \u0161ole Neznanih talcev Dravograd je povezano z zgodovino Dravograda. Tako kot je prav, da poznamo zgodovino svojega kraja, je prav, da smo seznanjeni tudi z zgodovino svoje \u0161ole.<\/span><\/p>\n

Za\u010detki \u0161ole v Dravogradu<\/strong><\/span>
Dravograd je bil eden izmed najstarej\u0161ih trgov na slovenskem ozemlju ter gospodarsko, politi\u010dno in strate\u0161ko med najpomembnej\u0161imi na obmo\u010dju celotnega toka reke Drave. Kljub pomanjkanju dokumentarnih virov lahko sklepamo, da so neke oblike pou\u010devanja v kraju potekale \u017ee pred prvo omembo rednega \u0161olstva leta 1820. Osnovna \u0161ola je postala obvezna v 18. stoletju, ko je Marija Terezija uvedla obvezno osnovno \u0161olo za vse otroke od 6. do 12. leta. \u017dal je bila \u0161olska kronika z vso ostalo dokumentacijo in inventarjem uni\u010dena v bojih za severno mejo maja 1919, tako da imamo v Dravogradu za zgodovino \u0161olstva v 19. stoletju in tudi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zelo malo podatkov.<\/span><\/p>\n

\u0160ola od 19. stoletja do 1. svetovne vojne (1820-1918)<\/strong><\/span>
Prvi je v Dravogradu od leta 1820 pou\u010deval otroke organist in cerkovnik Ojc zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov kar v svojem stanovanju. U\u010dil jih je osnove branja, pisanja in ra\u010dunanja.<\/span>
Leta 1834 je njegovo delo nadaljeval organist, cerkovnik in u\u010ditelj Jo\u017eef Senker. Leta1864 je nastopil slu\u017ebo u\u010ditelja Jo\u017eef Pajer. V tem obdobju so v prvem nadstropju me\u017enarije za potrebe \u0161ole usposobili ve\u010djo sobo. Preko 100 u\u010dencev je obiskovalo pouk, ki je potekal v glavnem v nem\u0161kem jeziku. Leta 1871 je ob\u010dina za potrebe \u0161ole v trgu kupila dvorec, kjer je potekal pouk najprej v enorazrednici, od leta 1872 dalje v dvorazrednici, leta 1872 pa se je zaradi velikega \u0161tevila otrok pouk raz\u0161iril v trirazrednico. Ker sprva v dvorcu za tretji razred ni bilo dovolj prostora, je pouk nekaj \u010dasa potekal tudi v me\u017enariji. Leta 1878 je bila v gra\u0161\u010dini dograjena \u0161e ena u\u010dilnica in tudi stanovanje za u\u010ditelja. Otroke sta pou\u010devala nadu\u010ditelj Jo\u017eef \u010cernut in u\u010ditelj Jo\u017eef Prelaznik. Leta 1898 je dobil nadu\u010ditelj stanovanje v sosednji hi\u0161i, ki je bilo prav tako last ob\u010dine, v njegovem dotedanjem stanovanju pa so uredili \u0161e eno u\u010dilnico. Do razpada Avstro-Ogrske leta 1918 se je zamenjalo \u0161e nekaj u\u010diteljev, u\u010dni jezik je bil nem\u0161ki. V posameznih u\u010dilnicah je bilo tudi do 50 u\u010dencev.<\/span><\/p>\n

\u0160ola v \u010dasu med obema vojnama (1918-1941)<\/strong><\/span>
1. 12. 1918 je bila ustanovljena Kraljevina SHS, januarja 1919 so bili odpu\u0161\u010deni vsi nem\u0161ki u\u010ditelji. S tem pa je bilo tudi konec pouka v nem\u0161kem jeziku. Nem\u0161ke u\u010ditelje so zamenjali slovenski u\u010ditelji. Po avstrijski majski ofenzivi 1919 je bila \u0161ola kot tudi mnoge druge stavbe v trgu popolnoma izropana in uni\u010dena, zato se je pouk pri\u010del \u0161ele 23. junija 1919. Pouk je obiskovalo preko 200 u\u010dencev. \u0160tevilo u\u010diteljev, ki jih je oblast pogosto menjavala, se je gibalo med 6 do 8. Pouk se je izvajal kombinirano v petih oddelkih. Leta 1932 je bila ustanovljena \u0161olska kuhinja. Okoli 100 socialno najbolj ogro\u017eenih u\u010dencev je dobilo v zimskih mesecih en topel obrok. Za potrebe \u0161olske kuhinje in tudi prakti\u010dnega pouka je dal ravnatelj Danilo Nabergoj pri \u0161oli urediti vrt, drevesnico in \u010debelnjak. U\u010ditelji so v \u0161oli organizirali in vodili vrsto kro\u017ekov, bili pa so tudi zelo aktivni v razli\u010dnih dru\u0161tvih in drugih izven\u0161olskih dejavnostih. \u0160olsko poslopje ni bilo vzdr\u017eevano in je bilo v zelo slabem stanju, brez vodovoda in kanalizacije. Elektri\u010dno razsvetljavo so v \u0161olske u\u010dilnice napeljali \u0161ele leta 1939.<\/span><\/p>\n

\u0160ola v \u010dasu 2. svetovne vojne (1941-1945)<\/strong><\/span>
V obdobju nem\u0161ke okupacije med letoma 1941 in 1945 so Nemci ukinili pouk v slovenskem jeziku in uvedli nem\u0161\u010dino kot u\u010dni jezik. Vsi slovenski u\u010ditelji so bili izseljeni ali odstranjeni, namesto njih so u\u010dence pou\u010devali nem\u0161ki u\u010ditelji. Da bi nem\u0161ka okupacijska oblast ustvarila \u010dim ugodnej\u0161e pogoje za ponem\u010denje slovenskih otrok, so se med drugim lotili tudi obnove \u0161olskega poslopja, napeljali so vodovod, uredili sanitarije, tlakovali ve\u017eo in popravili stopni\u0161\u010da. Na\u010drtovali so tudi gradnjo nove \u0161ole, za katero so celo nabavili opeko. Maja 1945 so na obmo\u010dju Dravograda med zaklju\u010dnimi voja\u0161kimi operacijami ob koncu 2. svetovne vojne potekali siloviti spopadi. Takrat je vojska za nekaj tednov zasedla \u0161olsko stavbo in jo dodobra uni\u010dila.<\/span><\/p>\n

\u0160ola po 2. svetovni vojni do gradnje nove \u0161ole (1945-1966)<\/strong><\/span>
Po kon\u010dani 2. svetovni vojni so se v \u0161olo vrnili slovenski u\u010ditelji. \u0160olo so morali najprej temeljito o\u010distiti in prenoviti. S poukom so pri\u010deli oktobra 1945. Petrazrednico je obiskovalo 195 u\u010dencev. Prva leta po vojni je primanjkovalo u\u010dbenikov in tudi drugih u\u010dnih pripomo\u010dkov. Tisti u\u010denci, ki so \u017eeleli, so lahko \u0161e nekaj let obiskovali tudi verouk, tako kot pred vojno, ko je bil verouk obvezen u\u010dni predmet. Leta 1956 so iz \u0161ole izselili vrtec in s tem pridobili \u0161e eno u\u010dilnico. Do leta 1958, ko je bila izvedena \u0161olska reforma in uvedena obvezna osemletna osnovna \u0161ola, je del u\u010dencev od petega razreda dalje nadaljeval \u0161olanje na ni\u017eji gimnaziji na Ravnah ali v Slovenj Gradcu. V \u0161olskem letu 1959\/60 je bil ukinjen kombinirani pouk, uvedeni so bili samostojni oddelki od 1. do 8. razreda, v vi\u0161jih razredih pa so se u\u010dencem priklju\u010dili tudi u\u010denci iz \u010crne\u010d. Pouk je zaradi pomanjkanja u\u010dilnic potekal v dveh izmenah (dopoldne in popoldne). Prostorski problem so najprej posku\u0161ali re\u0161iti z nadgraditvijo obstoje\u010de stavbe, kar pa zaradi starosti in neustrezne statike ni bilo mo\u017eno, zato so se odlo\u010dili za gradnjo nove \u0161ole.<\/span><\/p>\n

Nova \u0161ola do uvedbe devetletne osnovne \u0161ole (1966-2003)<\/strong><\/span>
Novo \u0161olo so pri\u010deli graditi leta 1966, slavnostno pa je bila odprta ob ob\u010dinskem prazniku 4. julija 1967. Finan\u010dna sredstva za gradnjo \u0161ole sta zagotovili ob\u010dina in republika, kmetje so prispevali les, zaposleni ob\u010dani pa dvodnevni zaslu\u017eek. Leta 1973 je bila poleg \u0161ole sezidana moderna telovadnica. Leta 1973 so se v Dravograd pre\u0161olali tudi u\u010denci vi\u0161jih razredov iz do takrat \u0161e samostojnih \u0161ol Libeli\u010de in \u0160entjan\u017e, leta 1976 pa \u0161e u\u010denci iz Trbonj. Te \u0161ole so zato dobile status podru\u017eni\u010dnih \u0161ol. Zaradi prevelikega \u0161tevila u\u010dencev v Dravogradu so morali u\u010denci na razredni stopnji obiskovati pouk popoldan. Stanje se je nekoliko izbolj\u0161alo, ko so v \u0160entjan\u017eu leta 1980 ponovno uvedli popolno osemletko. Prostorsko stisko v Dravogradu so nekoliko zmanj\u0161ali leta 1984 z izgradnjo prizidka, dokon\u010dno pa leta 1991, ko so z dozidavo \u0161ole pridobili \u0161e dodatne prostore. Leta 1996 so telovadnico ob prenovi pove\u010dali za 150 m\u00b2, uredili so sanitarije in zlo\u017eljivo tribuno. Leta 2003 je tudi \u0161ola Dravograd pri\u010dela izvajati devetletni program osnovnega \u0161olstva.<\/span><\/p>\n

Ime \u0161ole<\/strong><\/span>
9. 9. 1965 je Skup\u0161\u010dina Ob\u010dine Dravograd na predlog Sveta Osnovne \u0161ole Dravograd izdala odlo\u010dbo o preimenovanju Osnovne \u0161ole Dravograd v Osnovno \u0161olo Neznanih talcev Dravograd. <\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

Med 2. svetovno vojno je v stavbi nekdanjega sreskega na\u010delstva (danes je v tej stavbi sede\u017e Ob\u010dine Dravograd) imela svoj sede\u017e gestapovska izpostava celov\u0161kih gestapovskih zaporov. Tajna policija ali gestapo je bila ena izmed najbolj u\u010dinkovitih in najbolj brezobzirnih voja\u0161kih organizacij, s katerimi so nacisti na okupiranih obmo\u010djih vzdr\u017eevali svojo oblast. Gestapo je deloval brez pravnih in zakonskih omejitev, imel je svoje lastne zapore, smel je mu\u010diti jetnike in jih obsojati na smrt.<\/span>
O gestapovski izpostavi Dravograd je ohranjenih zelo malo dokumentov, zato pa ve\u010d pri\u010devanj pre\u017eivelih jetnikov. Bila je znana po zelo krutih metodah telesnega in du\u0161evnega mu\u010denja jetnikov in pobijanju posameznih jetnikov kot tudi ve\u010djih skupin talcev. Pobite jetnike so pokopavali na vrtu za stavbo, metali so jih v Dravo in streljali v bli\u017enjih gozdovih. Za mnoge \u017ertve gestapovskih zaporov Dravograd nimamo nobenih podatkov (imen in priimkov), zato so predlagatelji preimenovanja osnovne \u0161ole predlagali ime Osnovna \u0161ola Neznanih talcev Dravograd.<\/span><\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/strong><\/span>
Ime \u0161ole in njena osrednja \u0161olska prireditev dan \u0161ole sta povezani z zgodovino kraja, in sicer z obdobjem 2. svetovne vojne. \u0160ola je svoje ime dobila po pobitih talcih, za dan \u0161ole pa je bil izbran 14. maj, saj je bil 14. maja 1945 osvobojen Dravograd.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Marjan Kos, kustos Koro\u0161kega pokrajinskega muzeja<\/span><\/p>\n<\/section>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

UvodIme Osnovne \u0161ole Neznanih talcev Dravograd je povezano z zgodovino Dravograda. Tako kot je prav, da poznamo zgodovino svojega kraja, je prav, da smo seznanjeni tudi z zgodovino svoje \u0161ole. Za\u010detki \u0161ole v DravograduDravograd je bil eden izmed najstarej\u0161ih trgov na slovenskem ozemlju ter gospodarsko, politi\u010dno in strate\u0161ko med najpomembnej\u0161imi na obmo\u010dju celotnega toka reke […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1433"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1433"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1433\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.os-dravograd.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1433"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}