STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

1. Uvod

Avgusta in septembra smo na naši šoli imeli računalniški seminar Moodle. Na tem seminarju smo se seznanili tudi s SIO omrežjem. Ker smo ženske radovedne, smo kar naprej brskale po tem omrežju. Seznanile smo se tudi z novimi projekti. Projekt Stisni roko v pest! so najprej zasledile učiteljice slovenščine, zgodovine in državljanske vzgoje in kar naenkrat je padla odločitev, da moramo sodelovati pri tem projektu, tudi zato, ker ima naša šola ime OŠ Neznanih talcev.
Ime je šola dobila z občinskim odlokom 9. septembra 1965 v spomin na vse žrtve 2. svetovne vojne. Vseh žrtev je bilo 247, to je pomenilo za tisti čas 5,7 % prebivalcev, za 10,5 % prebivalcev pa je bila usoda neznana.
Ko smo brale navodila za delo, se o tem pogovarjale, so se sproti rojevale ideje. Ugotovile smo, da bi bilo dobro povabiti k delu tudi likovnika in računalničarja. Vsi smo se glede projekta strinjali, se usedli za mizo in naredili načrt. Odločili smo se, da bomo k projektu povabili nadarjene učence s področja zgodovine, državljanske in domovinske vzgoje, slovenščine, likovne vzgoje ter računalništva. V projekt smo vključili tudi učence retorike in šolskega novinarstva. Vseh sodelujočih učencev v projektu je bilo enaindvajset. Povabili smo jih na uvodni sestanek in jim predstavili projekt. Vsem so se zdele teme zanimive in bili so pripravljeni sodelovati.
Mentorji smo prevzeli posamezne naloge. Najprej smo si v popoldanskih urah ogledali film Deček v črtasti pižami. Mentorica, ga. Danijela Berglez Sušek, je uvodoma na kratko predstavila 2. svetovno vojno. Posebej je izpostavila koncentracijska taborišča - kje so bila, kaj se je tam dogajalo in koliko je bilo žrtev. Ogledali smo si film. Mnogim so se v oči prikradle solze. Vsi smo bili tako zelo pretreseni, da se tistega dne o filmu nismo mogli niti pogovarjati, zato smo se dogovorili, da to naredimo naslednjič.
Na naslednjem srečanju smo se najprej pogovorili o filmu, saj je bilo naše razpoloženje boljše. Učenci so povedali, kako globoko jih je ta film pretresel, saj je zelo težko verjeti, da so se take grozote v resnici dogajale.
Mentorica, ga. Irena Kašman, je za obravnavo pesmi izbrala eno najlepših in najbolj doživetih ljubezenskih pesmi, nastalih v času med drugo svetovno vojno, to je pesem Karla Destovnika Kajuha BOSA POJDIVA, DEKLE, OBSOREJ. Naša uvodna motivacija je bil razgovor o filmu Deček v črtasti pižami, ki smo si ga ogledali nekaj dni pred obravnavo pesmi. Nekaj učenk se je spomnilo pripovedi znancev oziroma sorodnikov njihovih družin, ki so vojne grozote prestajali v taborišču.
Učenci so spoznali pesnika Kajuha in njegove pesmi, ki so nastajale v najtežjem času naše zgodovine. Ugotovili so, da je bil velik borec zoper krivično družbeno ureditev, ki je brezobzirno ravnala z ˝malim˝ človekom. Poudarjal je socialno revolucijo, življenje po njej pa prikazoval kot pomlad. Nato so učenci razmišljali o pesmi, jo analizirali, iskali temo in sporočilo pesmi, motive, razlagali posamezne verze, iskali in razlagali simbole (belina, češnjevi cvetovi, pomlad ...) ter druga jezikovno-slogovna sredstva; našli nagovor fanta dekletu, kontrast (belina - svetloba, tema), stopnjevanje (beli, beli in temni, pretemni), primero (Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo.) idr.
Učenci so ugotovili, da gre za pesmi, ki odkrivajo najbolj osebne oziroma intimne trenutke Kajuhovega medvojnega doživljanja. V njih mu je uspelo na zelo lep način združiti intimna izpovedna čustva s podobo vojnih dni. Kajuhovo ljubezensko pesništvo je vrh njegovega ustvarjanja.
Na koncu so učenci dobili nekaj napotkov in predlogov za ustvarjalno delo oziroma za pisanje njihovih pesmi.

stran 1

OŠ Dravograd 2011