STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

<Prva stran | <<Prejšnja stran | Kazalo | Naslednja stran >> | Zadnja stran >

Nazadnje pa so nam učiteljice predstavile pesem Karla Destovnika –Kajuha Bosa pojdiva, dekle, obsorej. V pesmi pesnik izpoveduje čustva o tem, kako temni, pretemni so talcev grobovi, torej grobovi padlih partizanov, a da smo lahko zelo ponosni na to, da so v bojih padli za našo svobodo.

V okviru tega projekta smo se res veliko naučili. Ugotovila pa sem, da so vsi štirje (film, knjiga, pesem in ogled) v bistvo povezani. Vsi govorijo in prikazujejo trpljenje in mučenje. Vse to pa je bila posledica vojne, dolgoletnih spopadov, ki so terjali zelo veliko nedolžnih žrtev. Lahko smo zelo veseli in srečni, da živimo v mirni državi, kjer ni vojn in kjer imamo vsega na pretek, saj po celem svetu ni tako. Poudariti je treba seveda hrano in pitno vodo. Danes nikoli nismo več dni brez hrane in vode. Ne stradamo, kot so nekoč ljudje in otroci v taboriščih. Na to bi se morali večkrat spomniti, saj hrano včasih mečemo vstran, tudi po nepotrebnem. Prav tako je z vsemi stvarmi, ki jih imamo na voljo.

Največji vtis tega projekta mi pušča film Deček v črtasti pižami. Mislim, da nam avtor v obliki filma najbolj resnično prikaže življenje v zaporniških celicah ujetnikov, ter njihovo trpljenje in ponižanje. Kako so bili nepomembni, le številke, velikokrat so bili med njimi tudi nedolžni otroci.

Anja Rožič, 7.a

<<Prejšnja stran | Naslednja stran >>

OŠ Dravograd 2011