STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

POBOJ SABODINOVE DRUŽINE

V Občini Dravograd je bila med 2. svetovno vojno gestapovska mučilnica poleg lokalnih žandarmerij. Predvsem v letu 1944 in vse do konca vojne je naraščalo nasilje nad civilnim prebivalstvom. Okupator je pobijal kmečke družine, ki so sodelovale z NOB, in požigal njihove domove. V E – knjigi je kot primer tovrstnega nasilja vključen poboj kmečke družine iz plebiscitnih Libelič.

V šolskih letih 1976/1977 in 1977/1978 sem kot dijakinja zgodovinskega krožka na ravenski gimnaziji pod mentorstvom profesorja  zgodovine, gospoda Alojza Krivograda, kot Libeličanka raziskovala poboj Sabodinove družine na Libeliški gori. Poleg pregleda objavljene literature o tem zločinu sem opravila številne razgovore  s takrat še živečimi ljudmi (partizanski komandant Pavel Grubelnik, partizan Matija Kavtičnik, Sabodinovi sosedje, sorodniki in Libeličani, ki so se tragičnega dogodka še dobro spominjali).

Dne 23. julija 1944 so libeliški orožniki pod vodstvom orožniškega mojstra Luggauerja organizirali hajko na partizane na Strojni. Njim so se pridružili še gestapovci iz Dravograda, ki jih je vodil šef Platzl. Zaradi izdajstva Marije Močnik (po domače Visočnikove Mice) so gestapovci presenetili četo VDV (vojska državne varnosti), ki jo je vodil komandant Pavel Grubelnik – Pajo na domačiji Martina Saberčnika (po domače Sabodina) na Libeliški Gori.

Ker so se partizani po krajšem boju  umaknili brez večjih izgub, so se gestapovci krvoločno lotili Sabodinovih, ki so med bojem ostali v hiši. Najprej so izropali hišo, zažgali skedenj, nato pa so pobili  Sabodinovo družino ter jih s hišo vred zažgali. Živa sta ostala le osemmesečni Martin (gospodarjev vnuk) in dekla Lena Jamer, ki ni bila članica Sabodinove družine.

Partizanska enota je bila 1. četa 4. bataljona III. VDV brigade, njen komandant  je bil Pavel Grubelnik - Pajo, komisar pa Adolf Sodja - Vasilij.  VOS (varnostno obveščevalna služba) je na Koroškem nastala novembra 1943. Ustanovno skupino so sestavljali Jože Knez – Kolja, Rudi Pudgar – Branko, Stanko Žak – Zvone, Jože Klemenšek – Videk in Pavel Grubelnik – Pajo.