STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

Vodja skupine je bil študent – skojevec Jože Knez – Kolja iz Črne na Koroškem. Rudi Pudgar – Branko je kasneje postal komandir  štabne zaščite I. koroškega bataljona. Stanko Žak – Zvone je bil doma s Prevalj, padel je v Leškem grabnu.

Pavel Grubelnik – Pajo je leta 1944 postal komandant te čete. Postopoma so se v skupino vključevali novinci in ko je skupina štela dvajset članov, se je razdelila na dva dela, ki sta delovala v zgornjem in spodnjem delu Mežiške doline. Kmalu zatem je vodja Jože Knez – Kolja odšel na velikovško območje.

Naloge VOS-a so bile: boj proti domačim izdajalcem, zbiranje podatkov o sovražniku, likvidacije nemških postojank, diverzije, s katerimi so povzročali sovražniku materialno škodo in sejali zmedo v sovražnikovih vrstah. Iz VOS-a je nastala četa VDV, ki je bila jedro Koroškega bataljona VDV, ki so ga ustanovili 24. maja 1944.

To je bila 1. četa tega bataljona, ki jo je sestavljalo 65-70 mladih in sposobnih partizanov, ki so kot izredno gibljiva in udarna enota izvajali najrazličnejše diverzije. Naj jih omenim samo nekaj: miniranje proge, transformatorja, rušenje daljnovodnih drogov, napad na mežiški rudnik, napad na nemški postojanki v Mežici in Žerjavu, sredi dneva so spomladi 1944 napadli žandarmerijo v Potočah pri Labotu (Lawamünd). Te akcije kažejo, na katerem ozemlju je delovala ta četa. Imeli so dve lahki strojnici (puškomitraljeza), okoli deset brzostrelk – čeških zbrojevk, štiri ali pet italijanskih brzostrelk ter nemške MP.