Sodelovanje učencev OŠ Neznanih talcev Dravograd in dijakov Gimnazije Ravne na Koroškem ob 26. septembru – dnevu evropskih jezikov
Dijaki so učencem devetih razredov OŠ Neznanih talcev Dravograd prav na dan, ko Evropa praznuje pestrost in zanimivost evropskih jezikov, med katere sodi tudi slovenščina, popestrili uro angleščine z obiskom in predstavitvijo nekaterih evropskih jezikov: francoščine, španščine, ruščine, nemščine, angleščine ter latinščine, ki se jih sami že leto, dve ali več pridno učijo.
Zaupali so nam nekaj značilnosti posameznega jezika, kako so se za učenje zanj navdušili sami, kakšni so bili začetki učenja in s kakšnim namenom so se ga pričeli učiti.
Najprej so se nam predstavili v tujem jeziku, potem prebrali kratka besedila, čemur je sledil prevod, za konec pa so nas naučili še nekaj vsakdanjih fraz in nam sproti prevedli posamezne besede. Seveda sta nam bili najbolj razumljivi angleščina in nemščina, saj se ju učijo tudi učenci naše šole. Dijakinji sta povedali, da se vsi gimnazijci učijo angleščino, velika večina pa tudi nemščino.V prvi letnik gimnazije prihajajo učenci iz OŠ sicer z različnim predznanjem nemščine, vendar sta nas takoj pomirili, da to ni nobena ovira za nadaljnje učenje nemščine. Poleg učenja v učilnicah je še posebej zanimivo učenje jezika na ulicah evropskih mest, kot sta npr. London ali Dunaj, kamor jih tu in tam zanese pot. Zanimiva se nam je zdela francoščina, a je žal nismo nič razumeli, potem pa nam je s prevodom v pomoč priskočil dijak, ki ta romanski jezik že kar obvlada. Nenadoma smo na tabli opazili nenavadne črke in izvedeli, da se ta pisava imenuje ruska cirilica. Dijakinji sta nam v ruščini odrecitirali nekaj kratkih verzov in ugotovili smo, da nekaj posameznih besed celo razumemo. Potem pa sta nam pojasnili, da ruščina sodi med slovanske jezike tako kot slovenščina. Nekaj naših imen sta v cirilici zapisali na tablo. Izgledalo je zelo zabavno. Povedali sta še, da imajo veliko srečo, ker imajo učiteljico, ki je ˝naravna govornica˝ tega jezika, tako da z učenjem hitro napredujejo. Dijakinji, ki se uči španskega jezika, smo predvsem dekleta malo zavidala, ko nam je zaupala, da po TV z lahkoto spremlja španske filme in nadaljevanke. Latinščina pa je t. i. mrtev jezik, ki nam je povsem neznan, vendar sta dijaka potrdila, da opravičeno velja za podlago skoraj vsem evropskim jezikom, tako v slovnici kot tudi v izvoru besed. Dijaka razmišljata, da jima bo znanje latinščine še kako koristilo, zlasti, če se bosta odločila za študij medicine, pri katerem je menda dobro poznati latinske izraze. Fanta sta povedala, da pri urah latinščine predvsem prevajajo kratka besedila in uživajo.
Ura je minila, kot bi trenil.
Morda pa je kdo od naših učencev ob koncu ure vendarle pričel razmišljati in spoznavati, da ti znanje tujih jezikov lahko vedno prav pride, saj je v današnjem svetu znanje katerega koli tujega jezika zelo pomembno. Je neprecenljiva naložba za vse življenje. Že stari pregovor pravi: KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ. Upam, da so dijaki kakšnega učenca le navdušili za učenje še katerega drugega tujega jezika in ne le obvezne angleščine, ki pa je in vsekakor ostaja med najpomembnejšimi svetovnimi jeziki.
Zapisala učiteljica Irena Kašman