V Knjižnici Dravograd je tudi letos potekal o literarno druženje, ki ga ob 3. decembru pripravi Literarno društvo Beseda v sodelovanju s Knjižnico Dravograd. Tokrat so se s svojimi pesmimi predstavile tri učenke 6. razreda: Leja Juvan, Urška Ravnikar in Eva Vravnek.
MOJA RODNA DOMOVINA
Voda vir življenja je,
v vodnjakih najde se:
Včasih več vodnjakov je bilo,
z zdravo in čisto vodo.
Tam so se ljudje ustavljali
in se pogovarjali.
Pripovedovali so si pravljice,
misli, želje, pesmice.
Na vodo pa nikoli niso pozabili,
spoštljivo so jo ohranili.
Studenci nekoč čisti so bili,
a dandanes so vedno bolj onesnaženi.
Voda pitna je bila,
prozorna, lepa, kar se da.
Na svetu vsak dan več odpadkov je,
večino v naravo vrže se.
Večina odpadkov gre v vodo,
to pa ni zdravo za naše telo.
A mi trudimo se,
da voda čista bi bila,
se še za druge rodove ohranila.
Eva Vravnek, 6. razred
KLAVIR
Igrala sem klavir,
ker hotela sem mir.
A potem se je zgodilo,
nekaj se je prevrnilo.
Potem so se vrata odprla,
od strahu sem skoraj umrla.
Nato sem se zasmejala,
saj je bila le muca Zala.
Pobožala sem jo nežno,
njeno dlako belo snežno.
Pesem sem ji zaigrala,
od ugodja je zaspala.
Urška in Leja, 6. razred
LUČ
Luč je sonce, luč je zvezda,
luč je bela roža.
Luč je mamina beseda,
ki zvečer poboža.
Luč je zarja nad dolino,
ki me vso obsije,
luč je cerkev, ki v tišino
gosto me zavije.
Luč je glasba, moj klavir,
saj mi prste drami,
čudežni ustvarja mir,
ko sva z glasbo sami.
Luč je dete, luč je mesec,
sredi žita mak,
luč je bratec, luč je sestra,
luč lahko je vsak.
Jaz sem Lučka in sem luč
mami in očetu,
vsem, ki rada jih imam
na tem božjem svetu.
Urška in Leja, 6. razred
NASTOP
Jutri imam nastop,
naredila si bom čop.
Res imam nekaj treme,
zato vzela bom malo kreme.
Pela bom v dvorani,
kjer so sami krajani.
Tam bo tudi županja,
po imenu Manja.
Pela bom pesem veselo,
da se jim bo srce vnelo.
Pela bom tako na glas,
da bo slišala vsa vas.
Urška in Leja, 6. razred
GROZEN DAN
Včeraj odšla sem na polje,
da bi iz buč naredila olje.
S seboj vzela sem grablje,
zato nisem potrebovala sablje.
Ko sem prišla do njive,
so me nažgale koprive.
In ko sem prvo bučo utrgala,
sem si majico strgala.
Nato ko sem bučo na voz naložila,
sem špilo v prst dobila.
Ko pa sem se domov vrnila,
sem še v kravji drek stopila.
Urška in Leja, 6. razred
BABI NAŠA
Babi naša nas ma' rada,
sladka je kot čokolada.
Vsak dan kuha nam kosilo,
včasih pere nam perilo.
Babi rada je na vrtu,
včasih zagode kakšnemu krtu,
da ne prerije ji cele gredice,
saj babi ne mara pice.
Babi rada je' solato,
nikoli je ne je' z lopato.
Babi rada tudi štrika,
to ji je všeč - pa pika.
Urška in Leja, 6. razred