Ličkanje koruze – ko se združijo pridne roke, dobra volja in harmonika
V četrtek, 8. 10. 2026, smo se z veseljem odzvali povabilu stanovalcev Doma starostnikov in se jim pridružili pri ličkanju koruze. Ker smo se v šoli o tej stari koroški šegi že veliko pogovarjali, smo bili še posebej veseli, da jo bomo lahko spoznali tudi v praksi. Tokrat nas namreč ni čakalo le učenje iz knjig, ampak pravo delo – in to brez šolskih zvezkov!
Ob našem prihodu so nas stanovalci že pričakali v skupnem prostoru. Hitro smo zavihali rokave, pomagali na mize prinesti koruzo in se lotili ličkanja. Storž za storžem je dobival novo podobo, kupi oličkane koruze pa so pridno rasli. Ob delu ni manjkalo prijetnih pogovorov, nasmehov in dobre volje. Spoznali smo, da gre delo veliko hitreje od rok, če ga spremljata smeh in prijetna družba.
Za še posebej veselo vzdušje je poskrbel naš sošolec Taj, ki je raztegnil meh svoje harmonike in razveselil vse navzoče. Kasneje so se mu v glasbenem ustvarjanju pridružili še trije ljudski godci, ki so poskrbeli, da je bilo vzdušje zares živahno. Ob zvokih domače glasbe so bili tudi koruzni storži gotovo veseli, da so se znašli v tako prijetni družbi!
Ko smo uspešno opravili delo, je sledil še posebej slasten del druženja – domača malica in sladek mošt. Po pridnem ličkanju nam je vse še toliko bolj teknilo.
Domov smo se vrnili bogatejši za lepo izkušnjo in nova spoznanja. Ugotovili smo, da ličkanje koruze ni le staro kmečko opravilo, temveč tudi čudovita priložnost za druženje, povezovanje generacij in ohranjanje naše kulturne dediščine.
Hvala stanovalcem in zaposlenim Doma starostnikov za prijazno povabilo, gostoljubje in prijetno dopoldne. Z veseljem se še kdaj vrnemo – zdaj, ko smo že skoraj pravi mojstri ličkanja!
Taj Čurč, Bine Čurč in Aleks Lesičnik, 4. b
