STISNI ROKO V PEST eKNJIGA<Prva stran | <<Prejšnja stran | Kazalo | Naslednja stran >> | Zadnja stran > Nemška enota je
bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del so sestavljali
libeliški orožniki pod vodstvom Luggauerja, Avstrijca iz Šentvida ob Glini na
Koroškem. Drugi del
pa so bili gestapovci iz Dravograda, ki jih je vodil šef Platzl,
Avstrijec iz
Laboške doline. Razen nekaj orožnikov, ki so bili v Libeličah
stalno
nastanjeni, so v vas občasno pošiljali manjše
nemške oddelke za nekaj tednov,
preden so jih navadno poslali v Rusijo. V vasi so organizirali
vaško stražo
(Landwache). Po izjavah ljudi, ki so
bili zaprti v gestapovski mučilnici v Dravogradu, je bilo v Dravogradu
nad 30
gestapovcev in približno toliko vlasovcev. Gestapovci so bili večinoma
iz
nemškega dela Koroške ter iz drugih avstrijskih dežel.
Izmed gestapovcev iz
Dravograda, ki so sodelovali pri poboju Sabodinove družine, navaja
Janko Gačnik
v članku Pokolj Sabodinove družine v Libeliški gori (V: Janko
Messner: Morišče
Dravograd. Ljubljana, 1946) naslednje: šef Platzl (krim. sekretar in
SS-Untersturmführer, od 1944 do 1945 je bil vodja gestapovske
izpostave v
Dravogradu, likvidirali so ga partizani) Franz Blümel
(Oberscharführer, doma iz Ziljske doline, po osvoboditvi je
služboval v Celovcu) Vladimir Bedrich
(SS-Rottenführer, imenovan tudi krvoločni pes
(Bluthund), razuzdani ter krvoločni ubijalec. Po rodu je bil sudetski
Nemec, po
osvoboditvi je služboval v Mallnitzu na Koroškem Viljem Busant (doma iz
Lienza na Koroškem) Fritz Schwab (Avstrijec,
ki je v Dravogradu pripovedoval, da se je od
Sabodinove družine najbolj branila umreti hčerka Marija Pavel Streit (Avstrijec,
ki je pred vojno deloval kot kulturbundovec in
petokolonaš v Dravogradu, po vojni pa je živel kot vsi ostali na
svobodi, in
sicer v Št. Lenartu v Laboški dolini stran 40 <<Prejšnja stran | Naslednja stran >> OŠ Dravograd 2011 |
|