STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

V obdobju med obema vojnama je bil Martin dolgoletni libeliški župan (pisarna je bila v šoli). Do šestojanuarske diktature je bil član slovenske ljudske stranke (SLS).

Kot zavedna slovenska družina so se med 2. svetovno vojno povezali z narodnoosvobodilnim gibanjem. V gostoljubno Sabodinovo hišo so zahajali predvsem partizani Koroškega in Pohorskega odreda. Sinova Matevž in Valentin sta hodila na obvezno vaško stražo, da sta s tem prikrivala sodelovanje s partizani. Sinova Pavel in Filip pa sta morala v nemško vojsko.

K Sabodinu so zahajali tudi Čehi, to pa je poleg velikega navdušenja za Rusijo zbujalo pri Nemcih sum, da je Martin komunist in da sodeluje s partizani. Libeličani so tudi slišali Luggauerja, ko je rekel: »Saberčnik, ti si bandit!«

Približno tri tedne pred zločinom so k Sabodinu prišli orožniki z Luggauerjem. Napravili so hišno preiskavo. Verjeli so, da Valentin spi na seniku, čeprav se je poleg partizanov skrival nad hišo.

Vodstvo čete VDV je pripravilo načrt za napad na libeliško žandarmerijo, ki jo je imelo namen razdejati opolnoči 23. julija 1944. Za načrt so vedeli samo trije partizani (komandant, komisar in en partizan).

Četa VDV se je odpravila na pot v noči od 22. julija na 23. julij 1944 izpod Uršlje gore, se napotila mimo Brančurnika in tovarne lepenke na Prevaljah, nadaljevala pot proti Brinjevi gori in se zgodaj zjutraj 23. julija ustavila na kmetiji Rudolfa Maka (po domače Utka). Komandant je odredil počitek, kuhar in njegov pomočnik pa sta pripravljala kosilo. Ker pri Utku niso imeli dovolj začimb, se je eden odpravil k sosedom. Pri tem je srečal Marijo Močnik (po domače Visočnikovo Mico, Visočnikova kmetija je oddaljena pol ure hoda iz Libelič in je v Avstriji) ter jo začel na lastno pest spraševati po novicah. Vodstva čete ob vrnitvi o svojem pogovoru ni obvestil.