STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

Visočnikova je šla na libeliško žandarmerijo in javila, da so na Strojni partizani. Luggauer je takoj zaprosil za pomoč gestapovce iz Dravograda, ki so se pozno popoldan pripeljali v Libeliče in se okoli 20. ure podali proti Libeliški gori.

Zvečer se je četa VDV odpravila proti Libeličam, terenec Korošec pa jo je pripeljal h kmetu Sabodinu. Komandant Pajo, komisar Vasilij, terenec Korošec in obveščevalec Džon so šli v kuhinjo, ostali pa so polegli pod robom ali pa so se zatekli na skedenj. Komandant Pajo je ukazal, naj za varnost poskrbi zaščitnica. V smeri proti Libeličam straže niso postavili. Vodstvo čete in Sabodin so sklenili, da bodo najprej šli k nekomu po živila, nato pa bi jih Sabodin peljal v Libeliče. Ko jim je opisoval položaj žandarmerije, se je domov nepričakovano vrnil sin Valentin. Vračal se je iz Libelič, kjer je bil na vaški straži (Landwache) in je izvedel, da so gestapovci šli na hajko na partizane, saj je slutil, da se bodo partizani ustavili na njegovem domu.

Ker gestapovci na Strojni pri Utku in Požegu niso našli partizanov, so se odpravili nazaj proti Libeličam. Šli so mimo Štifnikove in Mališnikove kmetije naravnost k Sabodinu. Luggauer je nad hišo naletel na spečega stražarja Ivana Vajdla ter ga ustrelil, ko se je ta začel prebujati. Takoj za njim so začeli streljati orožniki in gestapovci po partizanih, ki so ležali ravno pod njimi. Neki gestapovec je ustrelil v okno, saj je bilo nezastrto. Partizani so se iz kuhinje splazili ven, kjer so bili gestapovci in partizani pomešani med seboj. Vse to se je dogajalo v popolni temi. Zaradi nemške premoči so se partizani brez večjih izgub neurejeno umaknili s kmetije. Zbrali so se šele čez dva dni. Skupina, ki se je umaknila, je izvedla rekvizicijo na državnem posestvu na Poljani.

stran 43

OŠ Dravograd 2011