STISNI ROKO V PEST eKNJIGA

Po partizanskem umiku so gestapovci preiskali skedenj, kjer so našli Leno Jamer, ki je tiste dni delala pri Sabodinu. Bila je starejša naglušna ženica, ki ni imela stalnega prebivališča, delala je nekaj časa pri tej ali oni hiši. Ker jo je Luggauer na videz poznal, so ji prizanesli, vendar so jo zastražili. Izpustili so govejo živino ter skedenj zažgali. Nato so izropali hišo in pobili vso družino, prizanesli so le osem mesecev staremu Martinu, ki so ga dali Leni. Da bi prikrili sledove pobijanja, so v kuhinjo nanosili slamo, trupla pokrili z odejami, jih polili z bencinom in zažgali.

Zjutraj okrog šestih so trije gestapovci, med njimi je bil tudi Luggauer, šli k sosedoma Mihi Močniku (po domače Volbatu) in Štefanu Močilniku (po domače Ridlnu) ter jima ukazali, naj prideta z vozom k Sabodinu. Luggauer jima je rekel, da se je hiša med streljanjem vžgala in so domači v njej zgoreli, vendar pa je najbližji sosed Miha Močnik (po domače Volbat) z ženo dogajanje opazoval skozi okno. Vse je bilo zaradi gorečega skednja močno razsvetljeno, slišati je bilo pokanje tramov in živali. Pri Sabodinu so gestapovci naložili na en voz naropane stvari (hrano in boljše kose pohištva) in ranjena Nemca, na drugi voz pa so položili mrtvega partizana Franja Modreja ter hudo ranjenega Ivana Vajdla. Preden so odšli, so Leni naročili, naj otroka odnese na žandarmerijo. Ko je Lena šla mimo Volbatove domačije, jo je gospodinja vprašala, kaj se je zgodilo ter jo prosila, naj ji da otroka, da ga nahrani. Otrok je imel na sebi krvava oblačila. Še po tridesetih letih se je spominjala oklepanja prestrašenega otroka, ki ga ni mogla dati iz naročja. Že popoldne je prišla po Martina njegova teta – Utkova, materina sestra Marija Prikeržnik s Strojne, ker si nihče drug ni upal. Drugi dan so šli sosedje pogledat k Sabodinu. Iz Žvabeka se je vrnil tudi Sabodinov nezakonski sin Pavel. Na pogorišču je ostala kuhinja, ki je bila zidana. V kuhinji pa se je nudil strašen prizor.

stran 44

OŠ Dravograd 2011