Tri učiteljice Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd smo se od 24. 11. do 28. 11. 2025 udeležile mobilnosti job shadowing v mestu Solingen v Nemčiji. Gostila nas je Alexander-Coppel-Gesamtschule Solingen, kjer smo opazovale pouk, spoznavale šolski sistem ter primerjale organizacijo dela z našo šolo.
Alexander-Coppel-Gesamtschule je zelo velika šola, saj jo obiskuje približno 1400 učencev, ki se dnevno premikajo med različnimi stavbami A, B, C, D, G, F ter športno dvorano. Učitelji imajo zbornico v eni od ločenih stavb, zato so prehodi med prostori del njihovega vsakdana. Že uvodni sprehod po kampusu je razkril, da je šola prostorsko precej razpršena.
Hodniki so zelo barviti, polni plakatov, risb in drugih vizualnih sporočil, kar daje šoli živahen videz in spodbuja ustvarjalnost. Skupni šolski prostori so bili kar urejeni, a razlika med posameznimi učilnicami in ostalimi prostori je bila očitna in ugotovile smo, da je naša šola zelo urejena, na kar smo zelo ponosne.
Učne ure trajajo 65 minut, kar se nam je zdelo precej dolgo, zlasti zaradi pogostih prekinitev in učne neosredotočenosti učencev. Učilnice so bile večinoma slabše opremljene kot pri nas manj digitalne opreme, skromnejše pohištvo, predvsem pa nas je presenetila hladnost prostorov, ki pogosto niso bili dovolj ogreti, kar učencem in učiteljem otežuje delo. Ostala oprema po tematskih učilnicah, npr. glasbeni, gospodinjski, računalniški, pa je bila odlična.
Eden najopaznejših vidikov obiska so bile disciplinske težave, ki so pogoste v številnih razredih. Učitelji se vsakodnevno srečujejo z izzivi, kot so glasnost, prekinjanje pouka, pomanjkanje motivacije in manjša osredotočenost. To močno vpliva na dinamiko učnih ur in na kakovost učnega procesa.
Čeprav imajo na šoli veliko zaposlenih, ki delajo s posameznimi skupinami in podpirajo inkluzijo, je zaradi velikega števila učencev in odprtosti sistema disciplina eden glavnih izzivov, kar je opazno tudi pri splošnem vzdušju na šoli.
Z nemškimi učitelji smo se pogovarjale o njihovih pristopih, izzivih in oblikah podpore učencem. Ugotovile smo, da imajo sicer razvite nekatere dobre prakse, a da se po kakovosti opreme, urejenosti učilnic, organiziranosti pouka in discipline naš šolski sistem pogosto izkaže kot bolj učinkovit.
Kljub razlikam je bila izmenjava mnenj zelo dragocena, saj nas je spodbudila k razmisleku o tem, kaj delamo dobro in kaj lahko še izboljšamo.
Mobilnost v Solingenu nam je dala širši vpogled v delo velike nemške šole. Izkušnja ni bila nujno boljša od naše prakse, v mnogih pogledih je bila zahtevnejša in manj organizirana, kar nas je opogumilo in potrdilo, da je veliko elementov našega dela na visoki ravni.
Kljub temu pa je bila mobilnost koristna, saj smo spoznale širši evropski prostor, dobile nove ideje ter se vrnile z močnejšim zavedanjem o vrednosti in kakovosti našega domačega šolskega okolja.
