Pri pouku slovenščine smo se devetošolci nekaj časa pogovarjali o knjigi Janov krik, ki smo jo prebrali za domače branje. Knjiga nam je, kot vsaka, razširila obzorja in v nas prebudila razmišljanje o razvoju človeka in o vzgoji. Vsak učenec je napisal spis, v katerega je vključil svoje razmišljanje, ki izhaja iz knjige, življenja, svojega znanja in osebnih izkušenj. Na podlagi tega so nastali dobri spisi, izsekov nekaj od teh pa jih želimo deliti tudi z vami, kakor smo jih drug z drugim.
Teja Kašnik
Odlomki zapisov devetošolcev
Vzgoja otrok je težavno delo …
… Že zdaj mislim oziroma čutim, da si tudi jaz nekoč želim postati mama. Tisto, kar opažam pri drugih in tudi svojih starših, pa je v bistvu trud, da bi na svoje otroke predali nekaj, česar jim je morda primanjkovalo ali sami tega morda sploh niso dobili in zato nikoli občutili …
… Zelo rada bi za primer vzela nas otroke in nas primerjala z drevesi. Naši vrtnarji so starši. To, kakšno drevo bomo postali, je odvisno od veliko dejavnikov. To je npr. zemlja, v kateri bomo rasli, ki predstavlja naš dom. To so na primer tudi korenine, ki bodo zrasle iz semena in predstavljajo neodtujljive vrednote, dane v otroštvu. Iz teh zraste deblo, ki je podoba nas in ga okolica lahko hitro spremeni ali celo poruši. Torej, če sem nas mlade metaforično spremenila v drevesa, bi rada povedala le to, da je na koncu procesa vzgoje po mojem mnenju pomembno to, da se drevo ni porušilo in da je rojevalo dobre sadove. Pomembno je tudi, da drugim drevesom ni kradlo prostora med krošnjami in da je poleti nekomu predstavljalo varno in hladno senco …
Teja Kašnik
… Vzgoja je težavno delo, saj morajo otroka spraviti skozi pot do odraslosti, ga naučiti, kako se obnašati, ga naučiti, kaj je prav in kaj ni, in ga spraviti skozi šolanje pa vse do službe.
Pri vsakem otroku je pa to drugače, saj smo si vsi zelo različni in tudi starši si niso podobni. Moji starši so že od nekdaj bili precej strogi. Tudi pri mojem bratu je bilo tako. Vedno je bilo rečeno, da bi moral biti odličen v šoli, imeti zelo dobre ocene. To se mi ni zdelo pošteno, saj se nikoli nisem rad učil. Moj brat je bil vedno odličen. Zato so me starši večkrat primerjali s njim. Čeprav so me ob kakšni slabi oceni skregali, sta mi oče in mama vedno stala ob strani in mi pomagala to oceno popraviti .
Nace Toplak
… Zavedam se, da bi brez njiju bilo moje življenje veliko težje. Ampak včasih se mi zdi, da tudi starši potrebujejo opomnik, da smo otroci različni in da nas ni pravično primerjati z drugimi. Naj povem še nekaj o tem, zakaj je vzgoja danes težja. Danes je svet drugačen, kot je bil, ko so bili naši starši mladi. Takrat ni bilo toliko tehnologije, družbenih omrežij in vseh teh stvari, ki nas zdaj obkrožajo. Zato mislim, da starši včasih preprosto ne razumejo, kako drugačen je svet danes. Njihove metode vzgoje so mogoče delovale pred 20 leti, ampak zdaj živimo v drugem času. Morda bi bilo lažje, če bi nam večkrat prisluhnili in se poskušali prilagoditi. Na koncu koncev se zavedam, da ni lahko biti starš, a kljub temu bi bilo super, če bi starši razumeli, da je biti otrok in najstnik tudi težko delo. Zakaj? Zato, ker moramo usklajevati šolo, ocene, prijatelje, hobije in vse ostale stvari in to brez vseh izkušenj, ki jih imajo odrasli!
Zato predlagam kompromis … Starši naj nas nehajo primerjati z drugimi, mi pa bomo poskusili razumeti, da vzgoja res ni mačji kašelj.
May Mint
Darja Lesnik
