V LJUBLJANI
V sredo, 4. 10. 2023 smo se učenci osmih razredov z učitelji odpravili v Ljubljano. Na pot smo se odpravili za avtobusom. Med vožnjo smo se imeli odlično, poslušali smo glasbo in se veliko pogovarjali. Kmalu smo imeli počitek na Trojanah, kjer smo pojedli svojo malico in za tem nadaljevali svojo pot.
Naša prva postaja v Ljubljani je bil šolski muzej. Tam smo se razdelili po razredih in vsak razred je šel na določen del muzeja. Mi smo odšli na uvodno uro, kjer nam je vodič predstavil šolanje v preteklosti, pomembne ljudi v tistem času in še veliko drugih stvari. Ta ura mi je bila zelo všeč, saj je bila zelo zanimiva in sem se veliko naučila ter izvedela veliko novega.
Za tem je sledila ura prostega časa. Sprehodili smo se po delu centra Ljubljane in si privoščili priboljšek v Mcdonald’su. Vrnili smo se v muzej, kjer smo se pripravili za učno uro. Pred tem pa smo se oblekli v oblačila, kakršna so imeli oblečena v tistih časih.
Ta ura mi je bila zelo všeč, zelo nam je šlo na smeh, vendar smo se zadržali, da ne bi bili kregani. Naš obisk v šolskem muzeju se je končal in peš smo se odpravili do muzeja novejše in sodobnejše zgodovine Slovenije. Tam smo se razdelili v dve skupini in vodička nas je vodila in razlagala različne in zanimive stvari. Po tej uri smo počakali na avtobus in se odpravili domov.
Melinda Mori 8.b
POUK V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU
Učiteljica je stopila v učilnico, vsi smo vstali in jo pozdravili. Roke smo imeli ves čas za hrbtom. Rekla je, naj sedemo in za začetek učenca vprašala, kaj pomeni snažnost. Ta je seveda moral vstati, saj je za vsak odgovor bilo potrebno vstati. Ker nas večina ni vedela oz. večina ni hotela povedati, je na koncu povedala ona. Ker pa je ravno omenila snažnost, nam je pregledala dlani oz. preverila našo čistočo. Nekatere je okregala zaradi nečistoče in nekatere zaradi preveč nakita na zapestju.
Ker se je nek učenec pričel smejati, saj ni več mogel zadržati smeha, ga je poslala klečat na koruzo. Medtem je moral pripraviti spoštljivo opravičilo. Učili smo se lepopisja. Prva je bila črka i. Na tablo je lepo pokazala postopek zapisa, ponoviti smo morali mi. Kasneje je vprašala učenko, če pozna kakšno rastlino na i. Povedala je in učiteljica jo je vprašala, kakšne barve je. Ker je začela govoriti čisto nepravilne barve, mi je šlo zelo na smeh, vendar sem se zadržala. Učenec pa ni mogel zadržati smeha, zato ga je poslala iz razreda. Sledila je črka n. Ponovno je pokazala postopek zapisa. Črko smo morali zapisati trikrat, ampak ker jo je sošolka štirikrat, je morala na osla in se naučiti pravilo obnašanja.
Kmalu je zazvonil zvonec, vendar se ura še ni končala. Morali smo lepopisno zapisati svoje ime. Učiteljica je nekatere pohvalila, nekaterim pa rekla, naj se naslednjič bolj potrudijo. Ko se je učiteljica poslovila in odšla iz razreda, smo se vsi samo spogledali in pričeli smejati.
Mislim, da je bila to ena lepa izkušnja za nas in da smo se vsi vživeli v čas šolskega pouka pred sto leti.
Melinda Mori 8. b
