V sredo 3. 10. 2023 smo se učenci 7. razredov odpravili na kulturni dan, kjer smo spoznavali koroško kulturno dediščino.
Naša prva postaja je bila Koroška osrednja knjižnica dr. F. Sušnika na Ravnah na Koroškem, kjer smo lahko videli njihove najmanjše, največje in najstarejše knjige. Pokazali so nam tudi spominske sobe različnih znanih pisateljev. Pred knjižnico je bila v prostorih starega gradu gimnazija in šele leta 1986 postala knjižnica. Imajo tudi knjige za osebe s posebnimi potrebami. V knjižnici dr. F. Sušnika imajo čez 260 000 izvodov knjig. Njihova najdebelejša knjiga ima kar 2500 strani.
Naša druga postaja je bil Koroški pokrajinski muzej. Današnja muzejska ustanova je nastala leta 2002. Sestavljajo ga štiri enote: muzej Slovenj Gradec, muzej Dravograd, muzej Ravne na Koroškem, muzej Radlje ob Dravi. Upravljajo več kot 50 muzejskih zbirk. Na Ravnah, kjer je razstava ŠTORIJE, nam je prijazna voditeljica povedala veliko zanimivosti o tem, kako so živeli v starih časih, kaj so uporabljali, kakšno je bilo njihovo vsakdanje življenje. Ogledali smo si lahko predmete oz. stvari, ki so jih uporabljali naši predniki na Koroškem. Izvedeli smo veliko zanimivosti o Ravnah na Koroškem, ki so se do leta 1952 imenovale Guštajn, kar je po nemško Gutenstein. V sodobnem času so Ravne mesto FORMA VIVE, saj tu najdemo veliko skulptur iz železa in jekla, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki.
Zadnja postojanka je bila Prežihovina. Pot do Prežihove bajte je bila zabavna, a naporna, saj smo dvakrat zavili v narobe smer, ki nas je vodila mimo Prežihove domačije in Preškega vrha. Na poti smo si ogledali tudi kip Lovra Kuharja (Prežihovega Voranca), ki ima svoj pogled usmerjen na Kotlje. Ko smo prispeli do hiše, nas je tam čakala gospa, ki nam je povedala in pokazala zgodovino družine Kuhar. Ogledali smo si kaščo in hišo. Kašča je bila temna, majava in strašna. Hiša je bila trosobna. Ena soba je imela dve postelji in krušno peč, mizo ter dva stola. Druga soba je imela eno posteljo, omaro za oblačila, mizo in dve klopi. Ko si je Prežih ustvaril družino so si ustvarili novo življenje z novo hišo. Ta hiša stoji še danes, je prenovljena in v njej je stalna muzejska zbirka o Prežihovem življenju.
Zapisali »šolski novinarji« Iza Sentič, Janez Vivod, Nia Krivograd, Neža Plaznik
